Namen kardiološkega pregleda je postaviti diagnozo v primeru težav s srčno žilnim sistemom ali potrditi odsotnost patologije.
Med kardiološkim pregledom ugotavljamo tudi prisotnost dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni, saj lahko z dovolj zgodnjo spremembo načina življenja vplivamo na potek nekaterih bolezenskih stanj.
Kardiološki pregled vedno zajema snemanje elektrokartdiograma (EKG), avskultacijo srca in pljuč, ter področja nad karotidinimi arterijami, merjenje arterijskega pritiska na obeh rokah, merjenje saturacije krvi s kisikom, palpacija abdomna, klinični pregled okončin s palpacijo perifernih pulzov.
Pomemben del kardiološkega pregleda je tudi anamneza (pridobitev kliničnih podatkov, pregled zdravstvene dokumentacije in laboratorijskih izvidov).
Pogosto kardiološki pregled zajema tudi izvedbo ultrazvoka srca. Na podlagi pridobljenih informacij se kardiolog specialist z bolnikom pogovori o nadaljnjih ukrepih.
Po potrebi se za podrobnejšo opredelitev zdravstvenega stanja vašega srčno-žilnega sistema svetujejo dodatni pregledi in preiskave, kot so obremenitveno testiranje srca (cikloergometrija), Holter EKG (24 urno ali 72 urno spremljanje EKG) ali Holter krvnega tlaka- 24 urno intervalno merjenje krvnega tlaka.